Slovenski vesoljski sektor: kako bi prispevali evropskim vesoljskim ciljem

Slovenija je lani postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa), kar po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Matevža Frangeža predstavlja začetek nacionalnih vesoljskih ambicij. "Slovenija je majhna na Zemlji, ampak hoče biti velika v vesolju," je poudaril ob začetku slovenskih vesoljskih dni na ljubljanski fakulteti za strojništvo.

Kot je dodal, so sposobnost kompleksnega inženiringa, razvoj novih tehnologij in inovacij ključne prednosti, s katerimi želi Slovenija prispevati k evropskim vesoljskim ciljem. Slovenski vesoljski dnevi so po njegovih besedah namenjeni prav tistim mladim zanesenjakom, ki pot v vesolje vidijo kot svojo življenjsko ambicijo. "Morda celo z željo, da nekoč postanejo prvi slovenski astronavt," je poudaril.

Ob tem je izpostavil pomen aktivnega vključevanja Slovenije v programe, kot je Esa Academy, ki študentom in mladim raziskovalcem omogoča pridobivanje znanj, dostop do mednarodnih projektov ter neposreden stik z evropskim vesoljskim okoljem. Slovenija se vključuje tudi v program Esa Business Incubation Centre, ki mladim ponuja podporo pri razvoju tehnoloških in podjetniških idej na področju vesoljskih tehnologij. "Z razvojem naprednih vesoljskih tehnologij bodo tako lahko ustvarjali nove rešitve tudi za slovensko gospodarstvo," je poudaril.

"Evropa potrebuje visoko usposobljen kader"

Na današnjem odprtju je mlade nagovoril tudi vodja programa Esa Academy Joost Vanreusel, ki je poudaril, da je vesoljski sektor v obdobju hitre rasti in velikih sprememb ter igra ključno vlogo pri soočanju z izzivi prihodnosti. "Vesoljski sektor je ključen za reševanje izzivov jutrišnjega dne, od varnih komunikacij in naprednega raziskovanja do digitalne preobrazbe," je dejal.

Ob tem je izpostavil, da Evropa za razvoj teh področij nujno potrebuje visoko usposobljen kader, zlasti na področjih kibernetske varnosti, umetne inteligence, informacijskih tehnologij in sistemskega inženiringa. "Dogodki, kot so slovenski vesoljski dnevi, ki povezujejo univerze, raziskovalce, industrijo in javne institucije, so ključni za gradnjo prihodnosti evropskega vesoljskega okolja," je poudaril. Pri Esi cenijo sodelovanje s Slovenijo, ki ima po njegovih besedah "živahno in dinamično vesoljsko skupnost", s katero si želijo v prihodnje še tesnejšega sodelovanja.

Dekan fakultete za strojništvo Jernej Klemenc je dejal, da področje vesolja in varnosti danes predstavlja eno od petih ključnih razvojnih platform njihove fakultete. "Naši projekti dokazujejo, da je strojništvo precej širše, kot si ga običajno predstavljamo," je dejal. Danes so tako med drugim predstavili razvoj pametnega večrobotskega sistema za raziskovanje Luninega površja, razvoj sistema za zgodnje zaznavanje tromboze pri astronavtih v mikrogravitaciji in analizo dinamike tekočin in kavitacije v breztežnostnem prostoru - pojava, pri katerem se zaradi padca tlaka v tekočini tvorijo mehurčki pare, ki se nato silovito sesedejo, kar lahko vpliva na delovanje tehničnih sistemov v vesolju.

Slovenski vesoljski dnevi potekajo v organizaciji ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter v sodelovanju z univerzami v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici ter Evropsko vesoljsko agencijo. Dogodki v njihovem sklopu se bodo ves teden odvijali v Ljubljani, Mariboru in Ajdovščini.

Prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost mariborske univerze Dean Korošak je ob tem dejal, da univerza prepoznava vesoljske tehnologije kot eno ključnih raziskovalnih področij prihodnosti. Zato v okviru programskega jedra spodbujajo raziskave na področju vesolja in podatkovnega razumevanja Zemlje ter hkrati tesno sodelujejo s podjetjem Skylabs, enim vodilnih podjetij v vesoljskem sektorju.

Tudi na novogoriški fakulteti za naravoslovje po besedah dekana Egona Pavlice študentom nudijo široko znanje fizike, od astrofizike do materialov in tehnologij prihodnosti. Kot je predstavil, je študij podprt z raziskavami sodelavcev na področju astrofizike in kozmologije, novih materialov za pridobivanje in shranjevane energije, dvodimenzionalnih polprevodnikov ter hibridnih kvantnih materialov. Razvijajo tudi nov študij materialov v vesolju, ki bo študentom nudil potrebna znanja in spretnosti za delo, razvoj in tudi raziskave v vesoljskem sektorju, tako doma kot tudi v tujini.